Tudi vi  v hladnih jesenskih in zimskih mesecih hrepenite po sveži, okusni domači zelenjavi? Spoznajte radosti, ki jih prinaša zimsko vrtnarjenje.

Številni škodljivci v teh mesecih mirujejo ali pa se selijo. Plevel raste počasneje, zaradi slabe svetlobe in manjšega izhlapevanja rastline pozimi ponavadi potrebujejo veliko manj vode.

Toda kako zelenjava preživi sneg, mrzel zavijajoč veter in hudourniški dež? Tako da upoštevamo tri ključne dejavnike:

• Sadite tiste vrste zelenjave, ki so primerne za hladne vremenske razmere,
• Primerno jih zaščitite ( topla greda,…)
• Vedeti morate, kdaj jih posaditi

Zelenjava, ki je primerna za sajenje v hladnejših mesecih

Pridelki, kot so paradižnik, melona, paprika pozimi ne bodo uspevale. Zato se rajši osredotočimo na zelenjavo, ki je primerna za tovrstne podnebne razmere, ko se temperature pošteno spustijo.

• pridelki, ki zorijo približno 100 dni. Počasi zorijo: rdeča pesa, brstični ohrovt, zelje, korenje, čebula, pastinak,…
• pridelki, ki zorijo približno 55-70 dni. Srednje hitro rastoči pridelki: repa, ohrovt, redkvica, blitva, zelena, koleraba, por,…
• pridelki, ki zorijo približno 40 dni. Hitreje rastoči pridelki: zelena solata, endivija, špinača, radič, rukola,…

Primerna zaščita zelenjave

Za zaščito zimskih pridelkov pred podnebnimi razmerami ne potrebujete visokotehnoloških naprav. Enostavni, cenovno ugodni materiali in izdelki opravijo svoje delo in večino jih lahko dodate na že obstoječo visoko gredo. Hladno-odporne rastline v hladnih mesecih ne potrebujejo toplote. Potrebujejo le zaščito pred vetrom, prekomerno vlago in izjemnim nihanjem temperatur.

Mogoče se sliši smešno vendar je toplota za te vrste rastlin velikokrat bolj uničujoča kot blagodejna, ker imajo veliko raje mraz. Pogoji, ki jih ustvarijo zaščitne naprave pa lahko v toplem sončnem dnevu hitro postanejo zatohli in pokončajo rastline. Ključnega pomena je, da odprete pokrove, da se omogoči prezračevanje. Tovrstni pridelki imajo veliko raje bolj hladen zrak kot vroč.

Zimski pridelki pogostokrat zelo dobro uspevajo z kombinacijo več vrst zaščite. Poskusite najprej z najmanj zaščite, za katero mislite da jo pridelki potrebujejo in opazujte obnašanje oziroma uspevanje rastlin. Šele nato postopno po potrebi dodajajte dodatne možne zaščite.

Kako zalivati in pobirati pridelke v topli gredi

Ko je vrt enkrat zasajen in je zaščita postavljena, sta zalivanje in spravilo pridelkov glavna delovna naloga zimskega vrtnarjenja. Tudi v sušnem podnebju zimski vrtovi običajno potrebujejo manj vode kot poletni vrtovi, ker je manj sonca in posledično manj izhlapevanja. Mulč pod rastlinam še dodatno pomaga, da tla zadržujejo vodo in tako zmanjšajo potrebo po zalivanju za cca. 25%. Običajno nekje med sredino novembra in sredino februarja v celoti odpravijo potrebo po zalivanju. Za preostalo hladno sezono pa je dovolj, če rastline zalivamo enkrat tedensko. Na splošno pa je najboljše da zemljo zalijete ko vidite da je suha.

Najboljša metoda za obiranje zimskega vrta je metoda rezanja in ponovitve. Korenine pustite v tleh in po potrebi odstranite liste. Tovrstna metoda vzpodbuja novo rast in podaljšuje njihovo življenjsko dobo.

Na mraz odporne rastline običajno zdržijo zmrzovanje in taljenje vse dokler so v zemlji. Pridelke pobiramo samo kadar so odmrznjeni. Najboljši čas nabiranja je običajno popoldne, ko so temperature nad lediščem.

Med številnimi semeni za gojenje hrane doma je peščica nujno potrebna prezimitve. To pomeni, da seme sadimo poleti in ga do jeseni zrastemo do velike, a nezrele velikosti. Za začetek cvetenja potrebujejo dolgo, hladno obdobje mirovanja, da lahko sprožijo cvetenje, in že so naslednje pomladi pripravljeni za obiranje in jedo.